Za mano je naporen teden, kaj teden, za mano je celotno šolsko leto in končno se lahko odklopim od šole ter zajadram v zaslužene (malce bolj zgodnje) počitnice. In kako se najlažje odklopiti od napornega vsakdana? Preprosto odpotuješ v Nemčijo in tam preživiš tri tedne.
Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj sem se sploh odločil da odpotujem v Scheinfeld in tu preživim tri tedne. Odgovor je preprost, želel sem še enkrat okusiti kako je živeti tukaj, še enkrat videti mojo "drugo družino" in doživeti nekaj posebnega, norega (kar ti trije tedni definitivno bodo, v to sem prepričan).
Tokrat za razliko od lanskega leta, ko smo v Scheinfeld odšli skupaj s sošolci in profesoricama, nisem čutil nobene napetosti o tem kaj bo, kaj se bo zgodilo in kako bo. No ja, v bistvu tudi nisem imel časa, da bi se ukvarjal s takšnimi mislimi. Mogoče sem se tega, da odhajam za tri tedne v Nemčijo, pričel zavedati šele dan pred odhodom, ko sem lahko pozabil na vse ostale skrbi. Priznati moram, da me je šele v petek zvečer, ob pakiranju stvari v moj (za tri tedne premajhen) kovček spreletela misel, da res odhajam in to niso več le morebitni načrti, temveč realnost. Ob tej misli pa me je spreletel tudi strah oz. tista pozitivna trema, kot pred vsakim potovanjem, zaradi katere sem se zamislil ali je prav da grem. In zdaj, ko pišem že in naslanjača v Scheinfeldu lahko rečem, da je bil strah povsem odveč, kar sem nekako vedel že takrat.
Karkokoli že, petkov večer in popoldne sta minila ob poslavljanju od družine in prijateljev, številnih "poslovilnih pijačah" ter pakiranju. V želji, da bi do konca pripravil še ta blog, ki ga ravnokar berete (kar mi očitno ni uspelo v petek), sem odšel spat zelo pozno, s polno glavo misli. V soboto sem se skupaj z družino napotil proti Scheinfeldu, a v našem načrtu to ni bila končna destinacija za sobotni del potovanja. Odločili smo se ogledati še Passau in Regensburg ter nato prenočiti.
Bil sem utrujen od vsega in kot že prejšnji večer poln misli in pričakovanj. Po nekaj urni vožnji smo se ustavili. Passau je bil dobesedno zaprt. Zapirali so ga mnogi oblaki in pa zapore. Verjetno se sprašujete zakaj zapore. Passau je sicer mestece, ki leži na sotočju ali pa če želite "tritočju" Inna, Donave in manjše reke Ilza. Zaradi večdnevnega obilnega dežja pa so te reke pričele poplavljati in mnogi predeli mesta so bili zaprti z zaporami. Kljub dežju in popolavam se nismo predali. Ogledali smo si mestno jedro, odšli na vrh vzpetine, da smo dobro videli sotočje in se odpravili na "špico" mesta, kjer se stikajo vse tri reke. Na žalost tja nismo uspeli priti, zaradi že omenjenih poplav. Verjetno pa mi je uspelo nekaj, kar lahko uspe le redkim. Hodil sem po sredi Donave, saj je prestopila bregove in poplavila cesto. Med cesto in samo reko pa je ostal del pločnika, ki je bil kopen.
Po, kar dolgem, k sreči "nedeževnem" sprehodu, smo se odpravili naprej proti našemu hotelu in nato proti Regensburgu. Tudi Regensburg, ki leži ob Donavi, je že bil rahlo pod gladino vode. Na našo srečo je tudi tukaj prenehalo deževati in lahko smo se sprehodili po starem mestnem jedru, si ogledali znameniti most in seveda znamenitost vsakega večjega kraja-cerkev ter si privoščili večerjo v eni izmed tamkajšnjih gostiln. Našo večerjo so dodatno popestrili zavedni Bavarci (opremljeni vsak s svojim pivom, dresom in seveda tipičnimi "irharicami"), ki so se ravno v tistem času zbrali, v očitno priljubljeni gostilni, da bi si skupaj ogledali tekmo Bayerna, ki se je s Stuttgartom pomeril za nemški pokalni naslov. Prijetno potovanje smo utrujeni zaključili v hotelu.
Tako sem že prvi dan videl marsikaj novega in zanimivega, a pred menoj je še ogromno. Ravno zaradi tega, ker želim vse, kar se mi bo zgodilo deliti z vami, sem se odločil, da bom pisal ta blog o življenju po nemško. Mislim, da je to najboljši način, da vam sporočim kako sem in kako se imam. Upam, da vam bom z vsemi opisi, slikami in razmišlanji, ki bodo še sledili, pričaral vsaj košček tega, kar bom doživel. Predvsem pa, da vam bom vsaj malo popestril in polepšal kakšen večer ob branju tega bloga.
Obljubim vam, da se bom trudil pisati karseda zanimivo in vam skušal prikazati vse pripetljaje, srečanja in dogodke, ki jih bom doživel, ne obljubim pa slovnične brezhibnosti, saj sem sedaj v svetu nemščine in bom počasi pričel razmišljati po nemško (vsaj upam), poleg tega je izredno težko pisati v slovenščini z nemško tipkovnico. Tu in tam pa se zgodi tudi to, da sam napravim kakšno slovnično napako. Zato se že vnaprej opravičujem vsem profesorjem slovenščine, ki bodo morebiti brali ta blog, prav tako pa se opravičujem tistim, ki jih bodo manjše slovnične napake močno motile.
Kot sem že rekel, upam, da boste uživali ob branju.
Passau
"Sredi Donave"
Most v Regensburgu
Ni komentarjev:
Objavite komentar