Verjetno mi ni potrebno posebej opisovati kako se je danes začel moj "vsakdanjik". Tisti, ki berete moj blog, sedaj verjetno že veste kako gre. Vstanem, se odpravim v kopalnico, kjer me spremlja glasna glasba, pojem zajtrk, nato se jaz, Philipp, Fabi in Jana (njiju v prešnjih dnevnikih nisem omenil, a sta najina zvesta spremljevalca do šole) skupaj "odkolesamo" do šole, nato pa se ustaljeni proces konča... (vsega lepega je enkrat konec).
Seveda zgornji pregovor v tem primeru ne drži, saj nam pri uri matematike ni bilo hudega. Presenetljivo smo kar pol šolske ure pregledovali nalogo, nato pa rešili še šest primerov. Ekspresno kaj? Trenutno so tukaj ravno pri kotnih funkcijah, ampak očitno pri neki čudni vrsti kotnih funkcij, saj kljub temu, da smo to pri nas že obravnavali, nimam pojma ne zakaj, ne kako, ne kje,... Po "driblanju" matematike je sledila moja prva prosta ura. Izkoristil sem jo in dokončal včerajšnji dnevnik v nemščini, ki ga pišem za mojo osebno mapo te izmenjave. Nisem bil edini, ki je imel polne roke dela, saj so ostali uro izkorisitili za učenje. Tukaj namreč nikoli ne veš kdaj boš na vrsti, da prideš pred tablo, profesorji pa najraje preverjajo znanje, ki smo ga pridobili pri prejšnji uri. Si predstavljate to pri nas? Jaz si ne. Kakorkoli, sledila je zgodovina in vračanje kontrolne naloge. Nadvse sem bil presenečen nad dejstvom, da se tukaj učijo samo o nemški zgodovini. Nam bi snovi o slovenski zgodovini verjetno zmanjkalo že po pol leta, potem pa bi tri leta in pol gledali v zrak in čakali, da se odkrije kaj novega v naši zgodovini. Kot se spodobi pa takoj za zgodovino še georafija in debatiranje o onesnaženju Alp ter reševanju te problematike. Da bi se malce odpočil od hitrih predavanj, sem peto in šesto uro preživel pri mojemu "varuhu", g. Reusu. Najprej sem se zopet pridružil petemu razredu, kjer smo obravnavali stavčne člene, nato pa nazaj v "moj" enajsti razred k pouku etike, medtem ko je bil Philipp pri uri religije. Hm, etika, ja vem, da se verjetno vsi najprej spomnite na osnovno šolo, ampak tukaj ni tako. Etika je predmet, kjer (vsaj sodeč po učbeniku, ki sem ga prelistal) obravnavajo etiko na sto in en način, približno dvajset strani je posvečenih filozofiji in približno dvajset strani psihologiji in sociologiji - skupaj! Ne morem si predstavljati, kako lahko v tako majhnem obsegu predelajo kaj (za nas) tako obsežnega. Verjetno psihilogijo in sociologijo komaj "povohajo". Etika pa ni posebna le v tem pogledu, temveč tudi v tem, da je bilo pri uri le deset dijakov, saj ta predmet obiskujejo le tisti, ki niso verni. Ob koncu ure smo seveda odhiteli na malico ali pa zgodnje kosilo, če hočete. Sledili sta še dve uri "english conversation-a". Sliši se nadvse zanimivo, še posebej po dveh urah angleščine, ki sem jih ta teden že preživel, ampak kmalu sem ugotovil, da je to eden izmed najboljši predmetov. Preživeli smo dve uri ob brskanju po internetu, glednju posnetkov na YouTubu in zbijanju šal na račun drug drugega.
Danes je torej šola minila, dokaj hitro, brez kakšnih večji pretresljivih dogodkov, doma pa naju je že čakalo kosilo, ki ga je pripravila skrbna mama, ki nas streže "od spredaj in od zadaj". Za danes planiran "beachvolley" je odpadel, zato sva se s Philippom posvetila vsak svojemu delu. Ker sem končal prej, sem Philippu pomagal zapisati še besedilo pesemi o globalizaciji, ki sem jo omenil že včeraj. No, prijetno sočno popoldne je Philipp preživel ob fiziki in biologiji, jaz pa sem še malce "polenaril". Nenadoma je bil pred vrati večer, z njim pa je tam stal tudi Stefan, ki se je vrnil iz službe. Kot ponavadi je sledila večerja. Ker tudi Philipp in njegovi sošolci že razmišljajo o maturi in študiju, tako kot mi, je pogovor nanesel na izbiro Philippove fakultete in kaj kmalu smo prešli na razlike v maturi in vpisih na fakulteto. Ne bi rad dolgovezil z vsemi možni razlikami, zato bi omenil samo eno, po mojem najpomembnejšo. Tukaj na maturi namreč ne pišejo vseh petih predmetov. Pišejo samo obvezna predmeta, to sta nemščina in matematika oz. angleščina (izbirajo med njima), ter enega izmed treh izbirnih. Ostala dva izbirna predmeta pa opravljajo le ustno. Ostale razlike pa so tako ali tako minimalne in birokratske, zato ne bom utrujal še z njimi. Družinski večer, o katerem tako rad napišem nekaj stavkov, saj mi je prirasel k srcu, je tokrat potekal na terasi, s Philippovo odsotnostjo (danes je namreč pridobil naziv: "Physiker"). Ampak kaj početi na terasi, ko pa nimamo televizije? Preprosto smo vzeli igro Scrable, dve plastenki Schwepss-a, Stefan pa si je privoščil viski in cigaro. O Scrablu pa ne bi izgubljal besed. Lahko si predstavljate kako je igrati Scrable po nemško, proti Nemcem! Seveda dvomov o zmagovalcu ni bilo, saj sem, s petimi točkami naskoka, (prepričljivo) zmagal jaz. Verjetno pa bo naslednja odigrana partija Scrabla pokazala, da je bila to le začetniška sreče. No, kakorkoli, do takrat pa imam status šampiona odprtega prvenstva Scrabla na Beaulieustrasse 10!
Bolj kot smo oddaljeni od ponedeljka, več obveznosti imamo, zato smo se, po koncu igre, hitro odpravili vsak k svojemu delu. Tako, sem danes uspel spisati dnevnik nekoliko prej in ga boste nekateri morda prebrali še danes. Verjetno boste opazili, da nisem priložil nobene slike. Vsak dan vam pač ne morem ponuditi tega luksuza, saj bi se preveč razvadili (morda ste se nekateri že).
Ob misli, da je ura šele nekaj čez desto, sem ugovotil, da mi prija dejstvo, da sem uspel "zliti vsa doživetja na ekran" prej kot ponavadi, saj si bom privoščil kakšno uro spanca več kot ponavadi. Škoditi mi tako ali tako ne more...
Ni komentarjev:
Objavite komentar