Jutranji ritual je minil, kot ponavadi-vsakdanje. Tako sva s Philippom prispela do šole in tam pouk pričela z biologijo. Lahko ugibate katero snov smo predelovali danes. Verjetno ste uganili. Še vedno smo govorili o genetiki, s to razliko, da sem proti koncu ure opazil, da počasi stopamo v svet genetike, ki meni še ni poznan. Ravno zato sedaj nestrpno pričakujem naslednji teden, ko bomo imeli spet biologijo. Tedaj se bo namreč lahko pričelo odkrivanje novega znanja oz. nadgrajevanje znanja biologije. Sledila je prosta ura, ki sem jo kot običajno izkoristi za pisanje mojega nemškega dnevnika in počitek, medtem pa je Philipp dokončal svoj projekt pri fiziki. Po kratkem odmoru sta sledili dve uri matematike, kjer se je temperatura pred jutrišnjo kontrolno nalogo močno dvignila. Obe uri smo namenili utrjevanju snovi in različnim debatam o jutrišnjem "dan d-ju". Po matematiki smo preživeli uro ob zanimivih zgodbicah hladne vojne, ki nam jih je eno za drugo pripovedoval profesor zgodovine. No, da ne bi bilo vse tako lepo, smo morali te zgodbice nekako spraviti "na varno" v naše akte. Sledila je, tako kot vedno za zgodovino, geografija. Končno smo dokončali snov o Alpah, kar je bilo nujno potrebno, saj prihodnji teden sledi kontrolna naloga. Po geografiji je sledil odmor za kosilo. Sprva sva se s Philippom namenila v šolsko menzo, a sva ob pogledu na (pre)polno jedilnico spremenila načrte. S kolesom sva se odpravila v meni še neznan del mesta, v Siegiejevo okrepčevalnico. Tam sva si, v prazni gostilni, privoščila vsak svoj obrok. Zadovoljna s tem, da sva kosilo "izpeljala" tako dobro, sva se vrnila nazaj v šolo in se namenila k angleščini. Prvo uro angleščine smo preživeli ob Philippovem predavanju o pesmi posvečeni globalizaciji, ki sem jo omenil že prejšnji teden, drugo uro pa ob debati o "outsourcing-u".
Zunaj je danes močno sijalo sonce, zato smo se vsi odpravili domov, takoj ko je bilo to možno. Verjetno smo se doma tudi vsi najprej iz dolgih hlač preoblekli v kratke in se "transformirali" v poletni stil. Doma pa nisem ostal dolgo, saj smo se jaz, Max in Ulrike takoj odpravili proti tovarni Haribo bonbonov. Ko je človek enkrat v Scheinfeldu nikakor ne more izpustiti te priložnosti, da bi obiskal tovarno vsem dobro znanih Haribo medvedkov. Tja smo se odpravili z enim samim namenom, "oropati" industrijsko prodajalno. Po dobre pol ure vožnje in še nadaljne pol ure v trgovini nam je to tudi uspelo, saj smo v avto odnesli cele gore gumijastih bonbonov. Kaj naj rečem. Pripravite se, z menoj v Slovenijo prihaja tudi majhna pošiljka. Zadovoljni z nakupom, smo se odločili še za obisk najvišjega hriba v okolici. Tako smo se povzpeli oz. bolje rečeno zapeljali na hrib Schwanberg (474 m, kar je poudarjam najvišja točka daleč na okoli). Ogledali smo si prekrasen grajski park, naredili majnši obhod in se razgledali po okolici. Utrujeni, a zadovoljni smo se odpravili domov, kjer nas je, zakopan med matematičnimi zvezki, čakal Philipp. Preostanek dneva, ki ga ni ostalo ravno veliko, sem izkoristil za lenarjenje na terasi, tokrat tisti, ki je v senci hiše, saj je bilo na soncu danes prevroče. Philipp se je namenil k dedku po dodatne nasvete pri matematiki, Max se je odločil, da bo odšel v šolsko telovadnico igrat rokomet, Ulrike pa je odhitela po opravkih. Tako sem ostal sam, dokler ni domov iz službe prispel Stefan. Oba sva bila sestradana, zato sva si pogrela že pripravljeno večerjo in ob hrani in pogovoru pričakala ostale, ki so se nama nato pridružili.
Za razliko od prejšnjih dni sem se takoj po večerji pripravil do tega, da sem sedel za računalnik in pričel s pisanjem. Želim si namreč, da bi odšel zgodaj v posteljo in jutri tudi zgodaj ostal ter pred šolo odtekel še nekaj kilometrov jutranjega teka. Trenutno kaže, da mi bo morda celo uspelo (oditi kmalu v posteljo; o teku ne dvomim).Kakorkoli danes je bil prelep dan, ki nam ga je še dodatno polepšalo vreme. Tokrat smo doživeli res pravo poletje in upamo, da to ni bilo samo poletje za en dan.
No, jutri je petek. Naši načrti za popoldne in večer so že skovani, a vam jih še ne bom zaupal. Raje se bom opravičil, ker vam jih bom morda zaupal šele v soboto zjutraj. Ne držite me za besedo, morda pa mi uspe kaj napisati že jutri zvečer. Želim vam lep konec tedna. Naš konec tedna (moj zadnji konec tedna v Scheinfeldu) bo definitivno lep.
"Medvedji prijatelj"
Ni komentarjev:
Objavite komentar