Verjetno se sprašujete na kaj se nanaša današnji naslov, saj sem že nekajkrat omenil, da imamo lepo vreme, da je vroče, itd.. Hja, v zadnji treh dneh smo poleg lepega vremena dobili še eno potrdilo, da je poletje definitivno tu. Poletje je, kot vsi vemo,vrhunec sezone piknikov in pa seveda žara, ki smo ga te dni dodobra ogreli. Tudi danes smo namreč del dneva preživeli ob dobrotah z žara. Tako bi lahko ta vikend poimenoval, kar "žarvikend" ali pa "grilvikend".
Po včerajšnjem dolgem potepanju v kinu in po kartanju pri Jonasu, sva si s Philippom definitivno želela počitka. Naj še enkrat poudarim želela, saj sva vedela, da se to ne bo izšlo. Jaz sem te načrte pokvaril z malce daljšim jutranjim tekom, Philippu pa se je zalomilo pri zajtrku, tako kot včeraj. Že včeraj sem si nastavil budilko na za vikend malce bolj zgodnjo uro, da bom lahko pred zajtrkom napravil malce daljšo "turo" kot ponavadi. Tukaj je vsepovsod, kamorkoli se odpravim, ravnina, zato sem se odločil, da smo to izkoristil in tekel malce dlje kot ponavadi. Doma bi se za malce daljši ravninski tek moral odpraviti kam drugam, saj v Zasavju med vsemi hribi težko najdeš kaj daljšo ravnino. Ko sem se zbudil so nebo nad mojim oknom, na moje veliko presenečenje, prekrivali oblaki. Moja jutranja napoved za današnje vreme ni bila najboljša, so pa oblaki vseeno pričarali prekrasno vreme za tek (ne prevroče in ne prehladno). Ob mojem prihodu na cilj (torej prihodu domov) so na terasi, danes brez senčnika in v jopicah, že čakali Philipp, Ulrike in Stefan. Maxa ni bilo več, saj je moral oditi v cerkev. Z veliko zagnjanostjo, saj smo vsi čutili, kar precejšnjo lakoto, smo "zdelali" vse dobrote na mizi. Po zajtrku je sledilo seveda delo, saj je bilo naše popoldne zapolnjeno z drugimi aktivnostmi.
Že malce čez poldne smo se odpravili k Philippovim starim staršem, ki sta pripravila kosilo za nas, Philippovo teto in njenega moža in njuno prijateljico. Na mizi so se kljub malce slabšemu vremenu, Scheinfeld je bil še vedno odet v oblake, pojavile dobrote z žara. Družinsko kosilo, ki se je s klepetom pošteno zavleklo v popoldne, je bilo izredno prijetno. Philippova stara starša sta namreč že bila v Sloveniji, saj je dedek poučeval na gimnaziji v Scheinfeldu in tako sta oba tudi sodelovala v "izmenjavi profesorjev". Tako sta mi z veseljem opisala vsa njuna doživetja, vsa prijateljstva, ki sta jih stkala z našimi profesorji in spomine iz vseh let poučevanja na gimnaziji. Ob tej temi pa tudi njuna prijateljica ni ostala ravnodušna in se je kaj kmalu vključila v pogovor, saj je bil prav njen mož tisti, ki je skupaj z gospo Marijo Holešek pričel z izmenjavo. Tako je vse tri prevzela nostalgija in iz njih so prihajale različne in izredno zanimive zgodbe, ena za drugo ter mnogi albumi s slikami iz Slovenije. Zelo smo si želeli, da bi še malce ostali, a morali smo se odpraviti proti domu, saj je moral Max, ki je bil od doma odsoten celotno dopoldne, postoriti še nekaj stvari za šolo. Naš načrt za popoldne pa je vključeval še obisk Thomannovega Summer Festa in ogled filma "Django Unchained" pri nas doma, v hišnem kinu. Thomann je namreč glasbena "veletrgovina" (verjetno najpomembnejša v Evropi, saj kupuje inštrumente ogromno glasbenikov), katera se nahaja dobre pol ure vožnje od Scheinfelda. Tam se je danes odvijalo več koncertov, razstav glasbil in obhodov skladišč ter trgovine, a zaradi številnih oblakov na nebu nad Scheinfeldom smo se odločili, da se ne odpravimo tja, saj ob dežju na prostem ne bi ravno uživali. Raje se bomo tja odpravili v enem izmed prihodnjih popoldnevov in si "spočili oči" na številnih inštrumentih, ki jih ta trgovina ponuja (tako jaz, kot tudi Philipp in Max uživamo, če lahko odidemo tja in preživimo popoldne ob preiskušanju in opazovanju najrazličnejših inštrumentov). Tako je v popoldanskem načrtu ostal le hišni kino. Najprej smo si vzeli nekaj časa za počitek, nato pa sta se nam pridružila še družinska prijateljica Andrea in njen sin. V nekaj sekundah se je Philippova soba (tam imamo največjo televizijo in "megasuper" zvočnike hišnega kina) prelevila v kino. Okna so bila zatemnjena, televizija prižgana, zvočnika "naviti" do konca, pijača in hrana na mizi. Lahko se je začelo. Naš kino je trajal kar slabe tri ure, saj je bil film dolg, a vseeno neverjetno zanimiv. Medtem ko smo preživeli tri ure v "kinu" pa se je zunaj povsem zjasnilo in ko smo odgrnili vse zavese je na nas zopet z vso močjo posijalo sonce. Izkoristili smo še preostanek popoldneva ali bolje rečeno večera, saj je bila ura že sedem, in se malce sprostili še na dvorišču.
Še en dan smo zaključili z izredno okusno večerjo, Ulrike pa nas je zopet presenetila z novim receptom sladice. Ob tem, ko sem zapisal še en dan (začetek prejšnjega stavka) sem se kar malce zamislil. Tukaj sem že en teden. Prejšnji teden tak čas, sem sedel v mojem naslanjaču pred računalnikom in pisal prve vtise. Malce me je strah, saj je prvi teden minil (pre)hitro. Upam, da te moje prve poletne avanture ne bo prehitro konec, saj res uživamo. No, kakorkoli, pred mano je nov dan in z njim nov teden. Odpravil se bom spat, saj sem precej utrujen. Sliši se neobičajno, a upam, da se bom med tednom (ko bomo imeli samo šolo) lahko malce naspal.
Se "vidimo" jutri, do takrat pa nasvidenje in prijeten začetek novega tedna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar